Šibenik
ŠIBENIK, 41.012 prebivalcev
Šibenik, Solaris, Severna Dalmacija, Hrvaška
Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, nahaja se nedaleč stran od izliva reke Krke v šibenski zaliv. Mesto se nahaja okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.
Klima je blaga; povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 °C, v juliju pa 24,2 °C; na leto ima mesto cca. 2570 sončnih dni.
Gospodarska osnova je industrija (predelava aluminija), tekstilna in prehrambena industrija, ladjedelništvo in turizem.
Nad Šibenikom se nahajajo stare trdnjave sv. Ane, sv. Ivana in Šubićevac. Mesto ima stari del v katerem se nahajajo ozke in strme ulice na zahodu ter novi del na severu in jugovzhodu. Mesto je prav tako kulturno središče: oddelek ekonomske fakultete iz Splita, mednarodni festival otrok itd... V okolici je razvito vinogradništvo, sadjarstvo in pridelava zelenjave.
Turiste in izletnike ravno tako privabljalo lepote v okolici (Skradinski buk, Roški slap, otoček Visovac na Krki, Kornatsko otočje) ter številni kulturno zgodovinski spomeniki v mestu. Mesto se nahaja na magistralni prometnici Zadar-Šibenik-Split (M2, E65) in Šibenik-Drniš-Knin (M11.02).
Šibenik je rojstno mesto košarkarskega igralca Dražena Petrovića.
Zgodovina:
Šibenik se prvič omenja 1066 leta v dokumentu Kralja Petra Krešimirja IV, ki se je nahajal v trdnjavi sv. Mihovila, danes Sv. Ana. Benečani so imeli Šibenik pod svojo upravo 1116.-24. in 1125.-33. Madžarsko-hrvaški kralj Stjepan IV. mu je leta 1167 podelil avtonomijo. Po kratki vladavini bizanta (do 1180.) mestu vladajo različni madžarsko-hrvaški kralji, Venecija, bosanski kralj Stjepan Tvrtko in hercog Hrvoje Vukčić Hrvatinić. Mesto je ponovno pod vlado benečanov 1412.-1797. Od takrat pa do 1918. (razen obdobja francoske okupacije) se nahaja skupaj z ostalo Dalmacijo, pod Avstrijo. Na koncu I. svetovne vojne ga je okupirala Italija, ki pa ga je morala na osnovi Rapalske pogodbe (1920) vrniti nazaj hrvaški.
Šibenik, Solaris, Severna Dalmacija, Hrvaška
Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, nahaja se nedaleč stran od izliva reke Krke v šibenski zaliv. Mesto se nahaja okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.
Klima je blaga; povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 °C, v juliju pa 24,2 °C; na leto ima mesto cca. 2570 sončnih dni.
Gospodarska osnova je industrija (predelava aluminija), tekstilna in prehrambena industrija, ladjedelništvo in turizem.
Nad Šibenikom se nahajajo stare trdnjave sv. Ane, sv. Ivana in Šubićevac. Mesto ima stari del v katerem se nahajajo ozke in strme ulice na zahodu ter novi del na severu in jugovzhodu. Mesto je prav tako kulturno središče: oddelek ekonomske fakultete iz Splita, mednarodni festival otrok itd... V okolici je razvito vinogradništvo, sadjarstvo in pridelava zelenjave.
Turiste in izletnike ravno tako privabljalo lepote v okolici (Skradinski buk, Roški slap, otoček Visovac na Krki, Kornatsko otočje) ter številni kulturno zgodovinski spomeniki v mestu. Mesto se nahaja na magistralni prometnici Zadar-Šibenik-Split (M2, E65) in Šibenik-Drniš-Knin (M11.02).
Šibenik je rojstno mesto košarkarskega igralca Dražena Petrovića.
Zgodovina:
Šibenik se prvič omenja 1066 leta v dokumentu Kralja Petra Krešimirja IV, ki se je nahajal v trdnjavi sv. Mihovila, danes Sv. Ana. Benečani so imeli Šibenik pod svojo upravo 1116.-24. in 1125.-33. Madžarsko-hrvaški kralj Stjepan IV. mu je leta 1167 podelil avtonomijo. Po kratki vladavini bizanta (do 1180.) mestu vladajo različni madžarsko-hrvaški kralji, Venecija, bosanski kralj Stjepan Tvrtko in hercog Hrvoje Vukčić Hrvatinić. Mesto je ponovno pod vlado benečanov 1412.-1797. Od takrat pa do 1918. (razen obdobja francoske okupacije) se nahaja skupaj z ostalo Dalmacijo, pod Avstrijo. Na koncu I. svetovne vojne ga je okupirala Italija, ki pa ga je morala na osnovi Rapalske pogodbe (1920) vrniti nazaj hrvaški.
