Dugi otok

Dugi otok, mesto mira, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdovi, Božava, hoteli Dugi otok, Severna Dalmacija, Hrvaška

Dugi otok
Za čarobne počitnice ne potrebujete čarobne formule. Dovolj je razprosteti zemljevid in poiskati antični Zadar ter Dugi otok. Dugi otok je poln kontrastov ter največji otrok v skupini severno-dalmatinskih otokov.
Dolg je cca 45 km, širok pa med 1 in 4 km, z najvišim vrhom Vela Straža 338 m, s strmo jugozahodno obalo ter nizom uval, med katerima sta še posebej izpostavljeni Sakarun in Telašćica.

Ponos otoka je svetilnik na severozahodni strani ter naravni park Telašćica na jugovzhodu.

Na otoku v cca. 12 naseljih (Božava, Sali, Zaglav, Žman, Luka, Savar, Brbinj, Dragove, Zverinac, Soline, Verunić, Veli rat) živi okoli 1500 prebivalcev. S ceste, ki povezuje vsa mesta na otoku se ponujajo veličastni razgledi. Otok je prometno dobro povezan s kopnim ter hitrimi ladjami.

Vsako naselje na otoku ima svojega zaščitnika in tako tudi svojo fešto.
Zaliv Sakarun, plaža polna belega peska ter borovega gozda je mesto uživanja. Sakarun je naravna protiutež Telašćici.

Dugi otok se prvič omenja v sredini 10 st. iz strani bizantinskega carja Konstantina Porfirogeneta, ki ga v svojem delu ˝ De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. Dalje se v začetku 11 st. otok imenuje Insula Tilagus. Omenjeni naziv je ohranjen v imenu zaliva - danes parka narave Telašćica.
Otok je bil že zelo zgodaj poseljen, o čemur pričajo areheološka najdišča iz Krševanjeg polja in Velog Rata, ki izhajajo iz stare in srednje kamene dobe (paleolitik in mezolitik). Otok ima ostanke ilirskih naselij (Omišenjak, Koženjak, Veli Brčastac … ) z ali pa brez mestnih značilnostih ( Vrtlaci ), zatem pa so še številne gomile (Gominjak, Čuh polje …) ter eno pokopališče na ravnem (Dugo polje).

Park narave Telašćica
Park narave Telašćica se nahaja na jugovzhodem delu Dugega otoka, z okolnim akvatorijem ter 13 otoki obsega 70.5 km2. Ima mediteransko vegetacijo s preko 400 rastlinskih vrst, številne retke in endemične rastline. Bogat živalski svet. V podmorju živi cca. 250 rastlinskih in cca. 300 živalskih vrst.
Park karakterizirajo trije fenomeni:
• Zaliv Telašćica, ena od najvarnejših, najljepših i največjih naravnih luk na Jadranu, znotraj katerega se nahaja 6 otokov, 25 zalivov in 69 km razčlenjene obale, atraktivno je predvsem kot sidrišče za številne nautike.
• Dugootočki strmac-“stene”, dvigujejo se do 200m nad morjem, ter se v morje strmo spuščajo tudi do 90 m globoko. Tu se gnezda številnih ptic, kot npr. sivi sokol ali eleonorin sokol.
• Slano jezero “Mir” z zdravilnim muljem, stanišče je endemične vrste jagulje imenovane “kajman”

Jama Strašna peć - odrtje 01.07. 2006.
Prvič se omenja davnega leta 1898 v zadarskom listu IL DALMATA, članek dr.Luke Jelić v ILLUSTRIERTE ÖSTERREICHISCHE RIVIERA - ZEITUNG. Leta 1904 postane popularizirana ter jo začnejo obiskovati številni turisti.
1904 leta je obišče celo sam car Franjo Josip ki je bil očaran nad njeno lepoto ter jo je dal urediti, narejena so bila železna vrata ob vhodu, posteavljene sta bili dve luči (ferala) ter urejene stopnice pri vhodu v jamo. Dandanes želi turistična skupnost ter mestni odbor zopet oživiti to turistično atrakcijo.

Vhod se najaja na nadmorski višini 70 metarov. Za vhodom, ki je nastal najverjetneje kot sesutje stropa se začne kanal (v prvem delu) počasi zatem pa vse hitreje spuščati do dna, ki je poln zrušenih kaminitih sten.

Božava
Majhna luka na severozahodnem delu dugega otoka. Ostanki prvih naselij segajo v obdobje Ilirov. Prvič se omenja v pisanih dokumentih leta 1327 pod imenom Bosane.
Večina prebivalcev se danes ukvarja z turizmom, poljedelstvom ter ribištvom.
Božava, je mesto mira, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdovi.