Brela

Brela, Srednja Dalmacija, Hrvaška
Brela, gosti borovi gozdovi, dolge peščene plaže, vodni viri, vonj aromatičnih rastlin... Srednja Dalmacija, Hrvaška

Brela so pravi dragi kamen nedotaknjene narave: gosti borovi gozdovi, dolge peščene plaže, vodni viri, vonj aromatičnih rastlin… Gre za kraj z bogato preteklostjo in tradicijo, ki se nahaja ob vznožju Biokova, ob jadranskem morju.

Leta 2004 je bila čudovita prodnata plaža Dugi rat razglašena za najlepšo evropsko plažo, ter deseto najlepšo svetovno plažo. Kraj Brela je priljubljeno zatočišče vseh ljubiteljev čistega morja, prijetne sredozemske klime, visokokategoriziranih hotelov ter apartmajev, ter sprostitve v prijetnem ambientu.

Zgodovina:

Mnogi pisci uvrščajo Porfirogenetovu Beruliu, ali še natančneje Brelo, na več mest: današnja Brela Gornja, Vrulja, Verulja, pri crkvi Sv. Nikole na polju z južne strani ali pa kot majhno vasico na pobočju ob morski obali, blizu Vrulje.

Naziv mesta ima svoje poreklo v izvirih vode, vrilu ali vrelu na tem prostoru in izviri pod morsko gladino. «Vrelo« je izvir na zemeljski površini, »vrulja« pa je izvir pod gladino morja. Naša Vrulja je izvir neimenovane reke iz biokovskega masiva, ki izvira 20 metrov izpod morske gladilne Ob tem glavnem in najmočnejšem «vrelu» je tu tudi več manjših in po količini vode manjših izvirov «vrela», ki se mešajo z morsko vodo.

„To Beroyllia“ je najstarejši pisani kulturni spomenik mesta, katerega povest se je ohranila po zaslugi bizantinskega carja Konstatina Porfirogeneta okrog 950. leta. Pisan je v grškem jeziku v knjigi „O upravljanju carstvom“, kot eden izmed štirih utrdbenih mest stare Neretvanske kneževine Paganije. Takratna Brela, ob Makarju, Zaostrogu in Gradacu se opisuje kot štiri naseljene utrdbe stare Paganije.
V latinskem nazivu „Brolanenses“ iz 1315. leta, so stanovalci Brela opisani pod poveljstvom hrvatskega kneza Juraja Šubića iz mesta Klisa.

Konec 16. st. tuji viri natančno razlikujejo Brehlia superior et inferior, konec 17. st. Brehgli Dolgni i Brehgli Gorgni, tj. Gornja Brela za hribom ob hribu in Donja Brela ob primorju.
Brela je v hrvaškem jeziku prvič opisana – kolikor se to ve – 1694. leta v oporoki don Nikole Ursića. 1993. leta je Brela postala samostojna občina.
Na prehodu stoletja so prebivalci Brele obeležili 1050. obletnico zelo zanimive lastne povesti.


Vsekakor je potrebno omeniti:

Silvanov reljef odkrit je bil 1969. leta v Breli. Vzidan je nad prečnikom vrat poslopja, v lastništvu Srećka Filipovića. Najbolj pomembno in najbolj spoštovano božanstvo starih Dalmata je bil živinorejski bog Silvan (Silvanus) in njegova božanska družabnica Thana. Kultna slika Silvana je imela nalogo, da ohranja zdravje in za razmnoževanje čred. Manjka spodnji del reliefa, del atributa v desni roki in robovi. Na ohranjenem zgornjem delu telesa ni posebnih detajlov, tudi osnovno oblika telesa je nepravilna in izkrivljena. Roke so razširjene: V levi roki se nahaja pastirska palica (pedum), medtem ko je desni atribut izklesan v obliki pravokotne plastične površine z ročajem (lopata). Ta relief je danes del privatne zbirke Zvonimira Filipovića.

Zgodba o turizmu

Ko se govori o začetkih turizma v Breli, je nujno potrebno omeniti ime škofa Makarske Nikole Bjankovića, rojenega v Splitu 1645. leta, umrl 1730. leta v Makarski, kjer je tudi pokopan v cerkvi Sv. Marka.Škof je izgradil v Breli, v predelu Soline Oratorij reda Sv. Filipa Nerija in cerkev »Gospe od Karmela«, poznan pa je tudi kot velik ljubitelj breljanske narave.Svoj prosti čas je pogosto izkoriščal za obiske Brele. Mnogokrat je sedel in razmišljal pod enim izmed najstarejših in najlepših borov, ki so rasli iz samega kamenja nad morjem. Po njemu so ta enkratni bor meščani imenovali Bjankovićev bor, nahajal se je pred današnjim hotelom Soline. Žal je bil bor uničen pri gradnji tega hotela, zaradi nerazumne brezbrižnosti graditeljev.Ob 350. obletnici rojstva škofa Bjankovića, je društvo Matica Hrvatska, podružnica Brela 1995. leta posadila nov bor in postavila spomenik in spominsko obeležje škofu Bjankoviću. To je najmanj kar so lahko Breljani naredili za tega vizionarja bodočnosti tega področja.

Eden od prvih poizkusov konkretne usmeritve Brele k turizmu pripada fra Anđelu Cvitanoviću, župniku Baške Vode, ki je želel praktično izkoristiti ustanovitev Društva za napredovanje in pospeševanje blagostanja Dalmacije ki ga je osnoval grof Aratzki.Fra Anđelo piše grofu Aratzkom 18.3.1897. da ga kot Hrvat, rojeni sin te zemlje«, z navdušenjem smatra za skrbnega »obnovitelja« v smislu krasne in bogate Dalmacije. V nadaljevanju fra Anđelo piše: Prepričan sem, da je celotna Dalmacija dobro poznana Vašemu Visokorodnemu Gospostvu – kljub temu pa si drznem tu omeniti redkost Dalmacije, ki je po svoji značilnosti, poleg tega da je romantična, zelo zanimiva tudi za počitnikovanje in zdravilišče preko celega leta. Ta redka lepota se nahaja v vasi Brela, poleg Baške Vode, na zahodnem delu mesta Makarske, proti vzhodnem delu otoka Brača. Tu so nasadi blizu morja, gosti gozdovi borovcev (Pinus), kjer se lahko svobodno sprehajate v prijetnem hladu borovega gozda, a tudi obala tukaj je zelo lepa in primerna za kopanje. Podnebje je blago, na odprtem uspevajo pomaranče in limone, vse naokrog pa je zasajeno z vinogradi, smokvami, višnjami, jabolki in drugim sadjem. Tu se nahaja tudi manjši samostan bivših redovnikov filipinskega reda ..... Vse to se me je dotaknilo in želim Vašemu Visokorodnemu Gospostvu prikazati ta čudoviti prostor in ga predstaviti. Želim vam poslati fotografije nekaterih mest, narejenih s fotoaparatom manjšega formata.Fra Andjelo je poslal grofu Aratzkemu tudi fotografijo Baške Vode v kateri je župnikoval.

Na ta način je še en vizionar, ki se je zavedal lepote Brela, spoznal, da je ta lepota lahko temelj raznovrstnega turističnega razvoja. Njegovo ime v Breli ne bi smelo biti pozabljeno in lahko nam je samo žal, da pri imenovanju ulic ni ena izmed ulic bila imenovana fra Anđela Cvitanovića. V začetku prejšnjega stoletja pa vse do prve svetovne vojne so v Brelo prihajale na kratek počitek posamezne bolj premožne družine iz Zadra, Splita in Trsta, od katerih je ostal spomin na bogato družino De Franceschi iz Trsta. V prvih letih po končani prvi svtovni vojni se na področju turizma v Breli ni zgodilo nič.

Šele okrog leta 1930. je potrebno zabeležiti zanimiv dogodek. Med vožnjo s spremstvom vzdolž jadranske obale je kraljica Marija Karađorđević, sicer romunska princesa, zagledala breljanske gozdove, zaustavila se je in očarana dolgo sedela ob cesti in gledala edinstveno bogastvo narave. Takoj po tem dogodku je želela v Breli zgraditi dvorec.Prispeli so hidro-avioni z različnimi strokovnjaki, analizirala se je voda, klimatske razmere in sestavina tal, da bi se lahko kmalu začeli pogovori o odkupu zemljišča. Na koncu je se vmešala politika, ki ni mogla dopustiti gradnje takega objekta na hrvaškem ozemlju; s tem je bil dvorec zgrajen v Miločeru v Črnogorskem primorju.

Prvi začetki organiziranega turizma so se začeli z odprtjem prvega penziona, z imenom Soline, ki ga je v nenaseljeni hiši bratov Filipa i Mirka Filipovića leta 1932. opremila Čehinja Maša Chmelikova iz Prage.Njenemu primeru so hitro sledili domačini v okolici, ki so začeli odpirati družinske penzione v obstoječih hišah ob morju in z izgradnjo novih hiš, namenjenih za turizem. Tako se je s tem začel ukvarjati Filip-Pile Filipović, njegova hiša je bila tik ob penzionu ga. Chmelikove, občasno tudi dr K.Filipović, potem Ljubo Žamić, ki je zgradil novo hišo in tudi Stanko Bekavac z ženo Jožico, Čehinjo, ki je bila zaposlena v penzionu Soline. V teh objektih so nudili polni penzion, ker ni bilo možnosti druge prehrane. Šele nekaj let pred drugo svetovno vojno sta brata Ivan in Jozo Beroš iz Baške Vode zgradila prizemni objekt in odprla sta prvi bife-restavracijo. Danes je tam restavracija Palma.

V tem času v Breli ni bilo primerne dostopne ceste niti ne pristanišča. Ni bilo vode in kanalizacije. Če je gost prispel z avtobusom po današnji magistrali, se je moral spopasti s spustom do morja, po 1km dolgi poti, ki ni bila boljša od kozje steze. Če pa je prispel z ladjo, se je moral izkrcati v Baški Vodi, od tam pa ga je kateri od ribičev s čolnom na vesla pripeljal do Brele. Gostje so imeli v sobah petrolejke, a v prostorih, ki so služili za ponudbo hrane, a večinoma na odprtem, so se za razsvetljavo uporabljale svetilke na »ribiški feral«, ki je bil v tem obdobju poznan pod imenom PETROMAX.

Vsekakor je bil napredek viden. Voda se je zbirala v zbiralnih grajenih cisternah v jesenskem in zimskem času in se črpala z ročno črpalko v rezervoar, ki je bil postavljen na podstrešju hiše, nato pa se je s prostim padom dovajala do umivalnikov v sobah. V vsakem nadstropju sta bila tudi dva angleška stranišča in to je bil takrat dosežen standard.Tekoča voda v sobi je bila zelo uspešno turistično sporočilo v tem času. Cena polnega penziona je bila takratnih 5o dinarjev po osebi. Gostje so bili večinoma Čehi, Slovaki in Avstrijci, pa tudi domači bogatejši prebivalci. Bil je to začetek organiziranega turizma. Ustanovljeno je bilo Turistično društvo, ki je vodilo evidenco o prispelih turistih in tudi obračunavalo turistično pristojbino. Očiščeno je bilo grmovje in narejena je bila prva sprehajalna pot od majhen ribiškega pristanišča do rta Dugi Rat, postavljene so bile klopi vzdolž te poti. V današnjem središču mesta, tam kjer se danes nahaja restavracija Palma, je bil postavljen steber z osvetljavo z feralom, ki je služil gostom za osvetlitev prostora. Obstajal je tudi službeni redar, ki je imel nalogo prižiganja in ugašanje ferala in varovanje okolja in miru na kopališčih.

Občuten doprinos nadaljnjemu razvoju turizma je prispevala češka družina Machaček iz Daruvara z izgradnjo hotela s kapaciteto 35-40 sob, ki pa je bil kasneje porušen in na tem mestu je zgrajen današnji hotel Soline.

Naslednji hotel so zgradili domačini, brata Mate in Petar Ribičić, ki je bil približno enako velik. To je današnji hotel Brel