Poreč

Poreč, ena najlepših istrskih destinacij, elitno področje hrvaškega turizma, Zelena in Plava Laguna, Istra, Hrvaška

Poreč je skupaj z Umagom ena najlepših istrskih turističnih destinacij.

Veliko turistov obiskuje Poreč že 10 ali 20 let, v tem čudovitem okolju med ustjem reke Mirne in fjordom Limski kanal. Zakaj so gostje tako navdušeni nad zahodno istrsko obalo in posledično neradi menjajo njihove počitniške destinacije?

50 km dolga obala od ustja reke Mirne do Limskega kanala ima veliko za ponuditi predvsem za radovedne, kajti vedno je možno raziskovati nekaj novega in uživati v raznovrstnosti ponudbe.

Zahvaljujoč nenavadni lepoti pokrajine in kulturnim spomenikom je bilo možno razviti elitno področje hrvaškega turizma. Poreč je bil zgrajen v času Rimljanov. Originalni rimski načrt mesta je ohranjen do današnjih dni. Obiščete lahko Forum in kamnito tlakovane ulice Decumanusa in Carda Maximusa. Na zahodnem delu Poreča je neka vrsta akropole z ostankom antičnega templja, ki izvira iz 1. stoletja našega štetja. Nekaj časa je bil Poreč mestna naselbina z vojaškom in vladnim sedežem, imenovana naselbina Iulia Parentium. Najpomembnejša zgradba v Poreču pa je prav gotovo bazilika Euphrasiana, ki je bila zgrajena leta 553 in spada na seznam svetovne kulturne dediščine.

Poreč - tisočletno mesto
Polotok, na katerem se danes nahaja poreško staro mestno jedro, je bil verjetno poseljen že v neolitiku. Ilirski prebivalci Histri so naselili gradišča v okolici sedanjega mesta na naravno zaščitenem polotoku, širokem okoli 200 in dolgem okoli 400 metrov, kar je pripomoglo k izgradnji pristaniškega središča. Podatki grških zgodovinarjev in geografov iz 6. in 4. stoletja pred našim štetjem govorijo o manjšem ribiškem naselju z lučico. Arheološka najdišča pričajo o človeških naselbinah v preteklih štirih stoletjih.

V 2. stoletju pred našim štetjem je bilo ob tem naravnem pristanišču zgrajeno rimsko naselje, ki se je razvilo v vojaško utrdbo z mestnimi značilnostmi. Geometrično pravilen razpored ulic, z glavnima Cardo Maximus in Decumanus in osrednjim Forumom se je ohranil vse do danes. Status mesta (municipija) je Poreč dobil pred vladavino Julija Cezarja, v prvi polovici 1.stoletja pa je postal Colonia Iulia Parentium.

Poreč je imel škofa že v časih pregona kristjanov v 3. stoletju. Prvi poreški škof Mauro je bil kot žrtev pregona s strani rimske oblasti po svoji mučeniški smrti razglašen za svetnika - zaščitnika mesta. Od takrat do danes je Poreč škofija, na kraju kjer ga je doletelo mučeništvo pa je bila v 4. stoletju zgrajena, sto let pozneje pa dograjena zgodnjekrščanska stolnica. V 6. stoletju je dal škof Evfrazij na tem mestu zgraditi baziliko , ki je danes biser stavbne dediščine mesta in je od leta 1998 pod varstvom UNESCA. Na začetku 7. stoletja so Istro in s tem Poreč začeli naseljevati Slovani. Do konca druge svetovne vojne je bilo mesto pod oblastjo raznih držav in vladarjev - od Vzhodnih Gotov do Frankov, Oglejskih patriarhov, Beneške republike, Avstrije, Napoleonove Ilirije in Kraljevine Italije, leta 1943 pa je bil skupaj z Istro priključen Hrvaški najprej kot delu Jugoslavije, nato pa 1990 kot samostojni državi. Poreč je že v 12. stoletju imel mestno samoupravo, prvi statut mesta pa je verjetno dobil leta 1250. Najdlje je bil pod oblastjo beneških dožev, in sicer med letoma 1267 in 1797. S padcem Benetk je pripadel Avstriji, nato pa je leta 1805 z Napoleonovimi osvajanji prišel pod francosko upravo. Med letoma 1815 in 1918 je ponovno pod avstrijsko oblastjo. K ugledu mesta Poreča je prispevalo dejstvo, da je v Avstro-Ogrski monarhiji leta 1861 postal glavno mesto Istre s sedežem regionalne oblasti - Istrskega deželnega zbora.