Otok Hvar
Otok Hvar, Hrvaška
najdaljši in najbolj sončen otok na hrvaški obali
HVAR, je otok, ki se nahaja v srednjedalmatinskem arhipelagu; 299,6 km2 (dolžina 67,5 km, največja širina 10,5 km); 11 459 prebivalcev.
Pred zahodnim delom južne obale Hvara se nahajajo Pakleni otoki Najvišji vrh otoka je Sveti Nikola (628 m); severno od njega se nahaja rodovitno Velo polje.
Severna obala z velikim Starigradskim zalivom ter številnimi ostalimi zalivi je precej bolj razčlenjena od južne. Otok ima blago mediteransko klimo. Povprečna temperatura zraka v zimskih mesecih znaša 9,1 °C, povprečna januarska temperatura pa je 8,4 °C, v juliju pa 24,8 °C. Hvar ima letno 2718 sončnih ur. Sneg je na otoku zelo redek pojav, saj ga je v zadnjih 10 letih le 5 x malce pobelilo.
Gozdovi so v preteklosti pokrivali skoraj cel otok, kasneje pa so se le ti skrčili zaradi obdelovanja ravnin. Na otok ni nobene reke ali kakšne druge površinske vode. Največje število naselji se je razvilo okrog Velog polja; večja naselja pa ležijo ob obali (Hvar, Stari Grad, Jelsa, Vrboska). Gospodarska osnova je turizem, poljedelstvo, vinogradništvo, gojenje oljk ter še posebej vzgajanje rožmarina in sivke; ribolov je ena od dopolnilnih dejavnosti. Turizem je še posebej razvit v mestu Hvar in Jelsi; moderne marine so zgrajene v mestu Vrboska in na Paklenim otocima. Večja naselja po otoku povezuje regionalna prometnica (Hvar-Stari Grad-Jelsa-Bogomolje-Sućuraj). Trajekti pa vozijo v naslednja naselja Hvar, Sućuraj in Stari Grad.
Hvar je bil naseljen že v pradavnini (jame Grapčeva in Pokrivenik, z obarvano keramiko). Za tem so otok naselili Iliri, ki so na začetku IV. st. spopadli z Grki, ki so pričeli s kolonizacijo otoka. Ilirom pripadajo številne gomile na otoku. Hvar je bil ob Korčuli in Visu poseljen z grškimi priseljenci, vendar je edini od njih imel jonsko naselbino (Pharos, danas Stari Grad). Od stare kolonije so se delno ohranili zidovi, grobovi s keramiko in številni napisi. Sledili so rimsko - ilirski boji, s katerimi so hoteli upravljalci (Demetrije Hvaranin) ohraniti samostojnost. Po propadu Rimskega carstva je Hvar skupaj s celotno Dalmacijo prišel pod bizantinsko oblast. V VII. st. je mesto pripadlo Neretvanom, s katerimi je v XI. st. prišel pod Kraljevino Hrvaške, v naslednjih stoletjih pa je priznal suverenost Hrvaško-Madžarskim vladarjem, Bosanskim kraljem Tvrtka, Splitskega hercega Hrvoja, Dubrovniške Republike, prebivalcem Mljeta (1278. -1797., s prekinitvijo 1358.-1420.), Francije in Avstrije, po I. svetovni vojni pa je z ostalo Dalmacijo pripadel Hrvaški. V XVI. in XVII. st. je Hvar središče hrvaške književnosti (Petar Hektorović, Hanibal Lucić). Mesto Hvar ter številna druga mesta na otoku imajo številne arhitekturne spomenike, ki pričajo v prid umetniški zgodovini otoka.
