Zgodovina Hrvaške, kratka predstavitek hrvaške zgodovine, od srednjega veka do danes, srednji vek, vojna na Hrvaškem, Hrvaška zgodovina, Hrvaška

SREDNJI VEK
Predniki Hrvatov so se na območju Severne Dalmacije ustalili nekje v 7. stoletju, kjer so osnovali prvo hrvaško državo. Hrvaška je bila prvič omenjena v 10. stoletju, v delu Konstantina Porfirogeneta (De Administrando Imperio). Prva pomembna kraljeva družina na Hrvaškem je bila dinastija Trpimirićev. Prvi hrvaški kralj je bil Tomislav (910-927), pod njegovo krono se je združil severni del Dalmacije in Slavonija. Nastalo je domače hrvaško plemstvo, vojvode. Vsi pa so bili frankovski vazali. Hrvaški prostor je v frankovski fevd prešel s pogodbo iz Aachna leta 812, pod krono Karla Velikega. Delno neodvisnost izpod Frankov sta dosegla kralja Domagoj in Branimir le stoletje za tem.

Dalmacija v srednjem veku še ni pripradala Hrvaški. Bila je del Dubrovniške Republike, del Bizantinksega cesarstva in nekaj Beneške Republike.

Današnja srednjeveška mesta, z utrdbami (Zadar, Split, Trogir, Kotor, Rab in Osor) , so bile mogočne utrdbe. Šlo je za tuje utrdbe, ki so domačemu, hraškemu, plemstvu predstavljali strah. Strah je bil tolikšen, da se je hrvaški vrh povezal z Bizantinskim cesarstvom v vojni proti Bolgarom v 10. stoletju. V zahvalo je Hrvaška takrat dobila v upravo Dalmacijo. Štefan Prvovenčani pa je tako postal prvi kralj Hrvaške in Dalmacije. V 11. stoletju (zadnji iz Trpimirovićevega rodu) je bila Dalmacija dokončno izključena iz Bizantinskega cesarstva in postala del Hrvaške. Sredi 11. stoletja (pod Petrom Krešimirjem V.) doživi Hrvaška največji obseg. Smrt zadnjega Trpimirovića je privedla do spopadov med viskom plemstvom. V stoletju za tem so na Hrvaškem zavladali bani, država pa se je razdelila na banovine. Plemstvo je izvolilo kralja Zvonimirja za kralja, ta pa je državo oprostil plačevanja davkov.
V visokem in poznem srednjem veku so se začele uveljavlati pomembne dinastije, ki so bile v naslednjih stoletjih pomembne za zgodovino Hrvaške.

Dalmatinska mesta so bila skozi celotno obdobje v interesu Benečanov. Konec poznega srednjega veka so se morala neprestano boriti za svojo svobodo.
Leto 1358 je izjemno pomembno in prelomno v hrvaški zgodovini - nastala je majhna a finančno močna Dubrovniška republika, moč madžarskih kraljev je pričela slabeti, zato so hrvaški bani ponovno pridobivali na ugledu.

Nič manj prelomen dogodek za Hrvati, v zgodovini Srbije, je Bitka na Kosovem polju. 1389, kjer je srbski knez Kobilić (pod vladarjem Lazarjem) ubil sultana Murata. Poraz Srbov na Kosovem polju pomeni za celotno obnočje Jugovzhodne Evrope hude čase - čase Turški vpadov, islamizacije, podjarmljanja prebivalstva, janičarstva in nastanka Vojne Krajine na Hrvaškem, ki je branila meje Habsburške monarhije.

NOVI VEK
Dalmacija bila ponovno izgubljena, oblast so prevzele Benetke, vse do 1797, avtonomijo je obdržal je Dubrovnik.

Zaradi turških vpadov je bilo hrvaško ozemlje neprestano oblegano, plemstvo pa je iskalo zaveznike pri Habsburžanih in Anžuvijcih. Leta 1526 se je odvila bitka pri Mohaču, ki je pomenila zmago za Turke. Območje je bilo še naprej podvrženo nasilnemu ropanju. Vlahi - prebivalstvo Vojne krajine je varovalo državo, v Dalmaciji pa so, nekdaj mogočna mesta, postala pomembna za opazovanje in opozorila pred Turki.

Uspešna bitka proti Turkom leta 1699 v Sremskih Karlovcih, ter podpis Miru v Požarevcu 1718. Takrat so se osnovale tudi meje med Habsburško dinastijo in Turškim imperijem.

Na Habsbruški prestol leta 1740 pride Marija Terezija, cesarica mnogoh reform. Hrvaški je zavladala 1767. Konec 18.stoletja so se začeli kazati močni madžarski apetiti po hrvaškem ozemlju.

19. STOLETJE
Stoletje, ki ga je zaznamoval napredek v tehniki, gradnja železnice po Evropi ter pomlad narodov. Hrvaški nacionalizem, ilirizem je ponovno narastel. Hoteli so se osvoboditi izpod tuje krone in vladati sami. Večja bitka se je zgodila 1848/49, ko je Josipa Jelaćić premagal Lajossa Kosutha (Madžara). Danes je njemu posvečen glavni trg v Zagrebu.

Pod Francem Jožefom se je zgodil še eden pomemben mejnik v evropski zgodovini, nastanek Avstro-Ogrske leta 1867. Hrvati s tem niso pridobili več avtonomije ali prav glede svojega jezika. Nacionalizem pa je ostal živ.

20. STOLETJE
Na začetku stoletja privede do groze - I. svetovne vojne, vojne kjer so se prvič uporabljali plini, mnoga orožja, posledice so bile najkatastrofalnejše. Območje Hrvaške sicer ni bilo deležno večjih bitk, so pa bili možje vpoklicani med avstrijske bojne vrste.

Po vojni, 29.10.1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, glavno mesto pa je postal Zagreb. Le mesec kasneje je država spremenila ime, in sicer 1.12. v Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko je glavno mesto postal Beograd. V novi državi so imeli glavno mesto in besedo Srbi. Vloga Hrvaške in Slovenije je bila v tej državi zelo zanemarjena. Leta 1928 pa je tvorba dobila novo ime, postala je Kraljevina Jugoslavija, na čelu s Karađorđevićem.

V kraljevini je bilo polno težav. Težave pa je ustvarjala tudi zunanja politika. Velike države so dobivale na moči. Hrvati so zahtevali vse več glasov in sedežev v parlamentu, dokler ni hrvaški sabor prenehal s sodelovanjem. Leta 1939 je prišlo do pomembne povezave Cvetković-Maček.

Ko so Nemci vkorakali na Hrvaško, leta 1941, so mnogi Hrvati v tem videli upanje po samostojnosti. Nemci in Italijani so se strinjali z ustanovitvijo fašistične NDH. NDH je obsegala velik del Hrvaške. Meje te države so vključevale Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srem. Hrvaški fašisti so nemudoma sprejeli Nűrnberške zakone in pričeli z zatiranjem in preganjanjem Judov in Srbov. V istem času so srbski ekstremisti, četniki, pričeli z množičnimi poboji hrvaške in bosenske populacije. V maju 1941 je bila blizu Siska ustanovljena prva hrvaška antifašistična partizanska skupina, za katero je kmalu izvedela fašistična vlada in tako ugotovila, da ima le malo vpliva na prebivalstvo, saj je bilo le to večinoma na strani antifaštistov.

Kljub temu pa so bile ob začetku vojne partizanske skupine politično nehomogene in komunisti so jih kmalu dobili pod svoj nadzor. Leta 1943 so hrvaški partizani ustanovili antifašistični parlament, ki je združeval Istro s Hrvaško. Po zmagi nad fašisti je to postal tudi uradni parlament, meje Hrvaške pa so bile na novo oblikovane. Ob meji z Bosno in Hercegovino je obveljala že dve stoletji stara mejna črta, meja s Srbijo pa je bila oblikovana skladno z nacionalno večino v regiji Srem. Hrvaška je dobila tudi provinco Baranjo z večinoma hrvaško populacijo ter že omenjeno Istro.

Naslednjih 45 let je Socialistični republiki Hrvaški vladala komunistična hrvaška stranka.

SAMOSTOJNA HRVAŠKA
Leta 1990 so bile izpeljane mirne volitve in po mnogih desetletjih je ponovno obstajal svobodno izvoljen parlament. Kmalu po volitvah je parlament razglasil popolno suverenost Republike Hrvaške.
Leta 1992 je Hrvaška prešla v vojno s BIH in Srbijo. Iz vojne je izšla leta 1996. Takrat se je pričelo novo obdobje Hrvaške.

Danes je Hrvaška članica Evropske Unije.